Predstavniki javnih zavodov lahko najdejo živila izboljšane hranilne sestave tudi v Katalogu živil za javno naročanje. Gre za nabor živil z manj sladkorja, soli, nasičenih maščob ali z več prehranske vlaknine, vitamini in/ali minerali, ki so predstavljena v publikaciji Odloči se za živila 2021 izboljšane hranilne sestave.
-
Mejna vrednostza javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj je po novem 40.000 evrov. Spreminja se tudi del pravila, ki ureja t.i. evidenčna naročila, kjer se iz razloga večje pravne jasnosti natančno navaja, da tudi izločeni sklopi, oddani v skladu s petim odstavkom 73. člena zakona (t.i. »kratke verige«) in javna naročila živil, delijo enako usodo kot sicer vsa naročila pod pragovi za uporabo zakona.
-
V nabor storitev, za katere bo veljala mejna vrednost 40.000 EUR brez DDV na splošnem oziroma 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju, se po novem umeščajo tudi določene storitve pravnega zastopanja in pravnega svetovanja.
-
Dodale se bodo tudi štiri nove izjeme, za katere ni treba uporabiti postopka javnega naročanja (javno naročanje blaga za nadaljnjo prodajo ali dajanje v najem, za protokolarna darila ali drugo blago, namenjeno promociji Republike Slovenije, za živila in za naročanje storitev revidiranja, kot jih določa zakon, ki ureja revidiranje), ki pa se lahko uporabijo le v primeru, če ocenjena vrednost ne doseže meje, od katere dalje je potrebna tudi objava v Uradnem listu Evropske unije. Te izjeme štejejo kot evidenčna javna naročila. Za javno naročanje živil je potrebno še vedno upoštevati določila Uredbe o zelenem javnem naročanju.
-
Spreminja pa se tudi določba, ki urejadopolnjevanje ponudb, pri čemer bo po novem naročnik lahko očitne ali nebistvene napake spregledal, dopolnjevanje pa v primeru meril ne bo več prepovedano pri institutu neobičajno nizke ponudbe dopušča diskrecijsko pravico naročniku, da po izvedenih zakonsko predpisanih korakih sam presodi, ali je ponudba zanj ustrezna ali ne. Spreminja pa se tudi določba, ki ureja dopolnjevanje ponudb, pri čemer bo po novem naročnik lahko očitne ali nebistvene napake spregledal, dopolnjevanje pa v primeru meril ne bo več prepovedano.
-
Urejene so tudi pravne podlage za primer nedelovanja sistema, ki ga naročnik uporablja za elektronsko oddajo ponudb
-
Naročniki bodo morali po novem objavljati sezname oddanih evidenčnih naročil izključno na portalu javnih naročil (in ne več na lastnih spletnih straneh), enako velja za razpisno dokumentacijo, pri čemer so urejene posamezne izjeme, saj občasno zaradi narave ali velikosti datotek objava na portalu javnih naročil ni mogoča. Na portalu javnih naročil pa se bodo po novem objavljale tudi odločitve o oddaji naročil v primeru izvedbe postopkov s pogajanji brez predhodne objave ali o konkurenčnem postopku s pogajanji, ki se izvaja na podlagi prej neuspešno izvedenega transparentnega postopka;
-
ukinja se presojanje statusa naročnika skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek in ga je doslej izvajalo ministrstvo, pristojno za javna naročila, ukinja se poročanje o oddanih posamičnih naročilih v okviru izvajanja okvirnega sporazuma, prav tako se ukinja obveznost osebe, ki vodi postopek, da pred oddajo javnega naročila vse osebe, ki so pri tem kakorkoli sodelovale, seznani, komu se bo naročilo oddalo;
-
urejen način dokazovanja nekaznovanosti (dopuščen 7 mesečni starostni razpon potrdil), s čimer se razbremenjuje ponudnike;
-
jasen zapis, da je presoja o sprejemu neobičajno nizke ponudbe predvsem diskrecija naročnika in
-
razširjen nabor prekrškov, kjer se določata dva nova prekrška, in sicer se za prekršek šteje ravnanje, ko naročnik odločitve o oddaji javnega naročila ne objavi na portalu javnih naročil in če naročnik poleg cene ne uporabi drugega merila, kadar zakon ceno kot edino merilo prepoveduje. Novost je tudi prekršek na ponudnikovi strani, če izvajalec v času izvajanja pogodbe (gradnja in storitev) naročnika ne bo obvestil o morebitnih menjavah podizvajalcev oziroma o vsakršnih spremembah v zvezi z njimi.